Kako mikroplastika škoduje možganom in kaj storiti, da to preprečimo

Mikroplastika bi lahko vplivala na razvoj nevrodegenerativnih bolezni, kot sta Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen. Nova raziskava, objavljena v znanstveni reviji Molecular and Cellular Biochemistry, izpostavlja pet načinov, kako lahko mikroplastika sproži vnetje in poškodbe v možganih.

Za demenco po svetu trpi 60 milijonov ljudi, število primerov Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni pa bo v prihodnjih letih predvidoma še naraščalo. Možnost, da bi mikroplastika lahko poslabšala ali pospešila te možganske bolezni, pomeni resna tveganja za javno zdravje.

Glavni avtor študije, znanstvenik s sydneyjske univerze za tehnologijo prof. Kamal Dua, je povedal, da odrasli vsako leto zaužijejo okoli 250 gramov mikroplastike – dovolj, da bi prekrila cel krožnik.

"Mikroplastiko zaužijemo iz številnih virov, med drugim iz onesnaženih morskih sadežev, soli, predelane hrane, čajnih vrečk, plastičnih rezalnih desk, pijač v plastičnih steklenicah, hrane, gojene v onesnaženi zemlji, pa tudi iz plastičnih vlaken iz preprog, prahu in sintetičnih oblačil," je naštel.

"Pogoste vrste plastike vključujejo polietilen, polipropilen, polistiren in polietilen tereftalat oziroma PET. Večina teh mikroplastičnih delcev se izloči iz našega telesa, vendar raziskave kažejo, da se kopičijo tudi v naših organih, vključno z možgani."

Raziskovalci so izpostavili pet glavnih poti, prek katerih lahko mikroplastika povzroča škodo v možganih. Med drugim sproža aktivnosti imunskih celic, povzroča oksidativnega stresa, motnje krvno-možganske pregrade, okvarja mitohondrije in poškoduje nevronov.

"Mikroplastika dejansko oslabi krvno-možgansko pregrado in jo naredi prepustno. Ko se to zgodi, se aktivirajo imunske celice in vnetne molekule, kar povzroči še več škode celicam pregrade," je povedal Dua.

"Telo obravnava mikroplastiko kot tujek, kar spodbudi imunske celice v možganih, da jo napadejo. Ko so možgani izpostavljeni stresu, kot so toksini ali onesnaževala iz okolja, pride tudi do oksidativnega stresa," je pojasnil.

Mikroplastika tudi moti delovanje mitohondrijev pri proizvodnji energije, kar zmanjša tvorbo adenozin trifosfata (ATP), goriva, ki ga celice potrebujejo za delovanje. To pomanjkanje energije oslabi aktivnost nevronov in lahko na koncu poškoduje možganske celice," je še povedal Dua. "Vse te poti povečujejo škodo v možganih."

Raziskava ugotavlja načine, kako bi lahko mikroplastika prispevala k Alzheimerjevi bolezni, med drugim povečuje kopičenje beta-amiloida in tav; ter k Parkinsonovi bolezni prek agregacije α-sinukleina in poškodb nevronov.

Kaj lahko storimo?

Čeprav dokazi nakazujejo, da bi lahko mikroplastika poslabšala Alzheimerjevo in Parkinsonovo bolezen, avtorji študije poudarjajo, da bo potrebnih več raziskav, da bi dokazali neposredno povezavo.

Priporočajo pa ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti mikroplastiki.

"Spremeniti moramo svoje navade in uporabljati manj plastike. Izogibajte se plastičnim posodam in plastičnim rezalnim deskam, ne uporabljajte sušilnega stroja, izberite naravna vlakna namesto sintetičnih in jejte manj predelane ter pakirane hrane," svetuje soavtor raziskave Keshav Raj Paudel.

Raziskovalci upajo, da bodo ugotovitve pripomogle k oblikovanju okoljskih politik za zmanjšanje proizvodnje plastike, izboljšanje ravnanja z odpadki in zmanjšanje dolgoročnih tveganj za javno zdravje, ki jih predstavlja onesnaževanje z mikroplastiko.